Kako izbrati pravi zimski plašč ali bundo

Pri nakupu zimskih oblačil, ki nas bodo ščitila pred mrazom, je pomembno izbrati najbolj primeren material, da nas, tudi ko se temperature spustijo pod ničlo, ne bo zeblo. Je bolje izbrati volneni plašč, puhovko ali bundo, narejeno iz posebnih materialov za sneg?

"Kako dobro nas bo oblačilo ščitilo v mrazu, je odvisno od količine mirujočega zraka, ki ga oblačilo zadržuje v sebi," pravi prof. dr. Tatjana Rijavec, profesorica z oddelka za tekstilstvo, grafiko in oblikovanje na Naravoslovnotehniški fakulteti Univerze v Ljubljani.

Kot pojasnjuje, je zrak najboljši toplotni izolator, voda pa odličen toplotni prevodnik, kar v teoriji pomeni, da nas suha oblačila "grejejo", mokra pa hladijo. "Vendar večina oblačil nas v resnici ne greje, ampak le zadržuje toploto ob telesu in s tem upočasni prehajanje toplote od človeškega telesa v okolje," je razložila Rijavec.

Kako pomemben je mirujoči zrak v oblačilih, je izpostavila na primeru nošenja puloverjev. "Ti so rahli in polni zraka, zato so v mirnem, brezvetrnem vremenu prijetno topli. Če pa zapiha veter, nas lahko hitro začne zebsti," je spomnila in dodala, da se občutek toplote izboljša takoj, ko oblečemo tanko vetrovko, ki poskrbi, da veter ne odnaša zraka, ta pa se ob telesu segreje in pomaga ohranjati toploto.

Več je mirujočega zraka v oblačilu, bolj bomo torej zaščiteni pred mrazom. "Večina ljudi si želi oblačil, ki so tanka, lahka in hkrati dobro ščitijo pred mrazom. Tega ni lahko doseči, vendar sodobni materiali kažejo, da je mogoče izdelati zelo tanka oblačila, ki kljub temu enako dobro ali celo bolje zadržujejo toploto," je povedala.

Kateri materiali so najbolj učinkoviti?

Med materiali, ki "ujamejo" veliko zraka in so zato najučinkovitejši pri ohranjanju toplote, so silicijevi aerogeli. Njihova toplotna prevodnost je zelo nizka in zelo blizu toplotne prevodnosti vakuma, a se jih za zadaj uporablja bolj za zaščitno opremo, denimo specialna izolacijska oblačila za ekstremni mraz in tehnične jakne višjega cenovnega razreda.

"Od silicijevega aerogela so veliko slabše toplotno izolativna tradicionalna vlaknata polnila, med njimi nekatere vrste volne in živalske dlake, med katerimi je puh najbolj učinkovit. Zelo lahka in odlično toplotno izolativna sta kapok in svilnica. Večina sodobnih polnil v bundah pa vsebuje sintetična vlakna, najpogosteje poliestrska," pravi Rijavec.

"Načrtovanje oblačil za hladno okolje je precej zapleteno"

"Načrtovanje oblačil za hladno okolje je precej bolj zapleteno kot načrtovanje toplotne izolacije stavbe," pravi Rijavec. Namreč, kadar se človek giba - hodi, teče ali opravlja fizično delo, potrebuje toplotno manj izolativna oblačila. Poleg tega ima vsak posameznik svoj občutek toplote in mraza, ki se od človeka do človeka zelo razlikuje. "Torej ni enega samega "najboljšega" materiala za vse ljudi in vse razmere," ugotavlja sogovornica in pojasnjuje, da moramo pri izbiri oblačila upoštevati, kako dolgo bomo zunaj, koliko se bomo gibali, temperaturo zraka, ter ali je vreme suho ali vetrovno.

Kljub temu v zimskem mrazu, ko je zunaj med 0 in -10 stopinj Celzija za sprehode, čakanje na koncertu na prostem ali pot v službo, kjer večino časa ne opravljamo intenzivne telesne dejavnosti, kot najboljšo izbiro predlaga puhovko. "Je lahka, udobna in ne ovira gibanja," dodaja.

Za kratke poti do službe, trgovine ali opravki z avtobusom ali avtomobilom, pa sta po njenem mnenju bolj primerna bunda s sintetičnim polnilom, ki ima zunanjo plast za zaščito pred vetrom in snegom, in volneni plašč. "Ta oblačila so nekoliko manj toplotno izolativna kot puhovka, vendar pod bundo ali pod plašč lahko oblečemo dodatno jopico ali tanjši pulover, ki ga lahko v notranjih prostorih slečemo in se tako enostavno prilagodimo različnim temperaturnim razmeram," je razložila.

Pomembna je vsebnost zraka v polnilu, vodoodbojnost in neprepustnost šivov za veter

Rijavec pravi, da mora biti vsako konfekcionirano oblačilo opremljeno z všivno etiketo, na kateri je označena surovinska sestava (vrsta in odstotni delež vlaken) za gornji material (shell fabric), polnilo (filler) in podlogo (lining). Surovinska sestava polnil v zimskih oblačilih je različna:
- pri puhovkah običajno puh in perje v razmerjih 90/10, 80/20 in 70/30, pri čemer je puha več kot perja,
- pri bundah je sintetično polnilo najpogosteje iz 100-odstotnega poliestra ali pa iz mešanic različnih sintetičnih vlaken. Ta polnila so nekoliko težja in manj izolativna pri enaki debelini,
- volneni plašči običajno nimajo polnila, ker zadošča debela volnena tkanina. Lahko pa imajo vatirano (bombažno) ali sintetično polnilo za zelo hladno vreme.

"Pomembno je poudariti, da sama navedba surovinske sestave ne pove prav veliko o toplotni zaščiti oblačila. Pomembna je predvsem vsebnost zraka v polnilu (gostota polnila), vodoodbojnost (še posebej, ko je polnilo iz naravnega, vodovpojnega materiala) in neprepustnost šivov za veter," je poudarila in opozorila, da so oznake o surovinski sestavi lahko tudi napačno navedene.

Kako pomembna je dolžina plašča in kako kapuca?

Zanimalo nas je še, kako pomembna je dolžina vrhnjega oblačila, ter kako pomembna sta kapuca in visok ovratnik? Rijavec je pojasnila, da daljši plašč ne greje le trupa, pač pa pomembno prispeva tudi k toplotni zaščiti zgornjega dela nog, kar je pri zelo nizkih temperaturah, kot pravi, še posebej pomembno. "Pod plaščem se namreč ustvari topel zrak, ki se segreje ob telesu in daje občutek toplote," pravi.

Je pa ta topli zrak učinkovit, če je njegovo gibanje navzgor omejeno - na primer s pasom, zaprtim plaščem, ovratnikom ali šalom okoli vratu, še dodaja. Tako ostaja toplota ujeta ob telesu in se počasneje izgublja v okolico.

Kot pravi, pri zelo širokih ali odprtih plaščih lahko brez šala ali zaprtja zgoraj pride do kroženja zraka. "Topel zrak se dviga navzgor in izhaja pri vratu, hladnejši zrak pa vdira spodaj in skozi široke rokave. To zmanjšuje toplotno zaščito plašča in poveča občutek mraza," je razložila.

Je smiselno imeti najmanj dve bundi za različne priložnosti?

Marsikdo se sprašuje tudi, ali je bolj smiselno, da imamo v omare dve bundi. Eno za vsakdanjo rabo in sprehode, drugo pa za bolj izjemne vremenske razmere, ko so temperature dodatno nizke ali pa gremo na izlet v kraje, kjer je bolj hladno.

"Slabo ni, če si lahko privoščimo in imamo dovolj prostora v omari. Ni pa nujno, saj je možno izboljšati izolativnost bunde z dodatnimi plastmi, npr. s puloverjem, kapucnikom ali jopo. Zelo uporabni so sintetični flisi. Ta strategija je še posebej priporočljiva, če se pogosto premikamo med prostori z različnimi temperaturami, saj je lažje prilagajati sloje oblačil kot nositi težko, zelo toplo bundo ves čas," meni Rijavec.

Je pa dodala, da je za športne aktivnosti v mrzlem in snežnem okolju najbolj primerna bunda z vodoodporno in paroprepustno membrano (npr. Gore-Tex, eVent, Dermizax) ter tesnimi šivi, ki preprečujejo prepih (windproof). "Polnilo naj bo sintetično in lahko (npr. Primaloft, Thermolite, Thinsulate), bunda pa mora biti dovolj prostorna, da omogoča plastenje oblačil spodaj," pravi.

Kaj pa otroške bunde?

Otroci se zunaj več gibajo, tekajo in se kepajo, zato zanje daljši plašči in bunde niso najbolj primerni. Rijavec se strinja, da je za otroke ključnega pomena, da oblačilo ne omejuje gibanja. "Preveč težka ali predolga bunda lahko otežuje gibanje, zato so za aktivne otroke bolj primerne srednje dolge, a lahke in trpežne bunde, še boljši pa so kombinezoni, ki zaščitijo območje ledvic pred mrazom," pravi.

Poleg tega pa je pri otrocih še posebej smiselno večplastno oblačenje, saj omogoča hitro prilagajanje trenutnim potrebam po toplotnem udobju z dodajanjem ali odstranjevanjem kosov oblačil. Rijavec priporoča vrhnja oblačila z zadrgami ali sprijemnimi zapenjali (Velcro), saj jih otrok lahko sam enostavno odpira ali zapira, če mu postane prevroče ali mrzlo. "Materiali morajo biti vodoodporni in paroprepustni obenem, podobno kot pri odraslih, ojačani na predelih kolen in komolcev," pravi.

Svetovala pa je še, naj bo polnilo sintetično, saj je takšne bunde lažje gospodinjsko prati kot puhovke in tudi sušenje je hitro.